Tik pred začetkom pouka se na osnovni šoli pripeti "zločin" ...

Dramaturški zaplet gre nekako takole: tik pred začetkom pouka se na osnovni šoli pripeti "zločin". Eden od učencev na fantovskem stranišču odvrže smrdljivo bombico, zaradi katere je treba evakuirati šolo, pouk odpade, posledično tudi test matematike. Ravnatelj in svetovalna delavka Lidija se preobrazita v detektiva in v iskanju krivca zaslišita učence.

Vsak izmed peterice osumljencev, Luka Meglič (Mitja Bellotti), Vid Ramšek (Edo Kazić), Izabela Rekar (Ula Rovan), Tomaž Fern (Janez Aleksander Vrhovec) in Uma (Kaja Šuštar), predstavi drugačno verzijo poteka dogajanja. Čeprav se sprva gledalcu zdi precej logično, kdo stoji za zločinom, se zgodba vse bolj zapleta. Kdo prikriva resnico, kdo koga ščiti in ali je šlo zgolj za otroško potegavščino ali načrtno dejanje?

"Papir prenese vse, pri snemanju pa je drugače

Nadaljevanka je bila posneta po istoimenski knjižni predlogi, ki je izšla leta 2021 in prejela naziv najboljšega mladinskega literarnega dela, izdanega v samozaložbi. Kdor je knjigo prebral, mu zaplet in razplet zgodbe torej nista tuja, vseeno pa serije in knjige ne gre enačiti.

Kot je v pogovoru za N1 pojasnil Rok Bohinc, avtor knjižne predloge in soscenarist serije, je knjiga nastala med pandemijo, ko je imelo veliko ljudi višek časa, že med pisanjem pa se je poigraval z mislijo, da bi lahko iz tega teksta nekoč nastal film ali serija. To se odraža tudi v seriji – likov je malo, dogajalni čas je en, prav tako lokacija zgodbe. "Všeč mi je bilo, da se je vse dogajalo v šoli, da ni bilo drugega kraja. Zavezal sem se tej situaciji ter se odločil, da ne bom dodajal drugih oseb ali daljšega časovnega obdobja in takrat je vzniknila tudi ideja, da bi bilo to precej enostavno zgodbo tudi posneti," je pojasnil Bohinc.

In prav ta odločitev je čez nekaj let dozorela. Bohinc je ob izdaji kriminalke en izvod poslal Luki Murnu, producentu produkcijske hiše WeCam, in direktorju fotografije Mateju Slabetu, ki sta v trenutku vedela, da je nekaj na tem. A pisanje knjige se od pisanja scenarija vseeno razlikuje.

"Papir prenese vse, pri snemanju pa je drugače. Končni izdelek je odraz celotne produkcijske ekipe, ker je vpletenih toliko ljudi, pa so standardi bistveno bolj strogi," je izpostavil. "Zgodba pri seriji je krajša. Nekatere zgodbe, ki se v knjigi odvijejo, se v seriji tako sploh ne bodo pokazale. Prav tako predzgodba ni razvita v tolikšni meri, karakterji so bolj zaključeni in imajo manj časa na platnu," je naštel in dodal, da so se pri seriji osredotočili predvsem na otroke.

Čeprav je bila knjiga pisana z mislijo na otroke, stare med 10 in 15 let, je nadaljevanka narejena za malce mlajšo publiko, torej za otroke med 8. in 12. letom starosti. Ker gre za nižjo starost, je tudi sama forma krajša, posamezna epizoda pa je tako dolga do 15 minut. "Ko sem to slišal, se mi je zdelo noro. Ne morete skrajšati za več kot pol knjige, sem pomislil, a taka je praksa tudi v tujini," se spominja Bohinc. "Čeprav je celotna serija dolga le uro in pol, zadeva funkcionira zaradi tega, ker je nor tempo. Nanizane so samo bistvene stvari, zato se konstantno nekaj dogaja," je dodal.

"V meni je vrelo"

Da bi se knjiga lažje prelevila v scenarij, je režiser Filip Jembrih Jandras na pomoč poklical soscenaristko Pio Vatovec Dirnbek, ki je pomagala pri predelavi romana. "Pia je vzela to, kar sem napisal sam, in surovo raztrgala ven dele, ki so bili predolgi," se spominja Bohinc.

Dodala je še nekaj malenkosti, s katerimi je bila zgodba bolj zaključena, in oblikovala končno verzijo scenarija, po kateri se je serija nato tudi posnela. Kot je pojasnil Bohinc, je namreč v knjigi dialoge napisal na tak način, kot se v resnici z ljudmi pogovarja sam. "Nemogoče je pričakovati, da si bodo igralci, ki so bili med snemanjem stari med 14 in 15 let, na tak način zapomnili tekst. Torej da bodo govorili tako, kot govori 38-letni profesionalni komik," je pojasnil Bohinc.

"Zelo sem si želel, da bi projekt zaživel, zadeva se je odvijala tako hitro in nisem želel komplicirati," je še poudaril. Čeprav je ob spreminjanju in krčenju knjižne podloge v avtorju vrelo, kot pravi sam, je bil scenarij napisan in prva klapa je padla. "Dokler šale ne poveš pred množico, ne veš, če bo smešna. Tudi če deset komikov trdi, da je smešna, ne moreš vedeti. Enako je s scenarijem. Ne moreš trditi, kateri scenarij bo pravilen. Malo sem trpel vmes, a ker sem se med snemanjem tako noro zabaval, je bilo vse pozabljeno," je pojasnil.

Ob tem pa je dodal, da je bilo zelo zanimivo opazovati tudi mlade igralce, ki so se prvič znašli v taki situaciji. "Snemanje pred kamero je big deal. Kot gledalec vidiš le tisti del, ki ga ustvarjalci želijo prikazati. Kot igralec pa vidiš celotno mehanizacijo, ki stoji za tem. Kar naenkrat imaš šefa, ki ti reče akcija, v tistem trenutku moraš odigrati sceno in ne smeš zafrkniti. Seveda zafrkneš, ker si živčen, nato čakaš in ponavljaš. Za 14-letnika, ki je prvič na setu, je to lahko zelo naporno, ampak mislim, da so se odlično odrezali."

"Smešno. Cringe. Čudno. Neprijetno"

Serijo so na Osnovni šoli Šenčur lansko poletje posneli v 18 dneh, svetovno premiero pa je doživela na 31. Sarajevskem filmskem festivalu, kjer jo je otroška žirija izbrala za najboljše delo letošnjega otroškega programa. Čeprav so se mladi igralci takrat prvič videli na velikem odru, izkušnja ni bila takšna, kot bi morala biti. Film je imel bosanske in angleške podnapise, čez originalni slovenski zvočni zapis pa je bila s precej monotonim branjem, tako Bohinc, predvajana bosanska sinhronizacija.

"Ko se je vse to začelo predvajati, je nastal precej velik kaos. Tudi jaz sem imel težavo dešifrirati dogajanje, otroci prav tako niso bili prepričani, kaj gledajo," se spominja Bohinc.

V sredo, 10. decembra, pa je mladinska nanizanka v Kinu Domžale pred domačo publiko doživela še slovensko premiero. Mladi igralci so se tako prvič videli na velikem platnu, brez odvečnih motenj, tako, kot se šika. In kakšni so njihovi odzivi? "Bilo je smešno. Cringe. Čudno. Neprijetno. Zanimivo," je nekako rdeča nit njihovih odgovorov. Se pa peterica glavnih igralcev, med katerimi so se vmes spletla prava prijateljstva, strinja, da so bili snemalni dnevi izjemno zabavni.

Kako je bilo igralcem, ko so se videli na velikem platnu, ter kako je bilo na snemanju, si poglejte na spodnjem videoposnetku

Kot so omenili mladi igralci, bi z veseljem nastopili tudi v drugi sezoni serije. In morda bo priložnost kmalu na vrsti. Bohinc namreč že pridno piše nadaljevanje Smrdljivca, ki bo, če bo vse teklo gladko, bralcem na voljo že maja prihodnje leto. Še pred tem pa z veseljem pričakuje tudi premierno predvajanje nanizanke na malih ekranih.

"Na tej točki si želim predvsem, da pri mladih vzbudimo navdušenje nad to vsebino. Konkurenca na trgu je namreč nora, iz tujine prihaja ogromno vsebine in zdi se, da vsakdo lahko najde nekaj po svojem okusu," je pojasnil.

Ob tem pa je dodal, da je zadnje čase moč zaznati veliko navdušenja nad slovenskimi filmi in serijami. "Slovenci radi gledamo slovenske vsebine. Prav tako je v Sloveniji definitivno prisotno navdušenje nad kriminalkami, zato bi se zadeve lahko lepo poklopile. Steza je pripravljena, pristanek bo, ljudje pa bodo povedali, kakšen pristanek je bil," je dejal.

"Želim si, da bi se otroci ob gledanju serije zabavali," je še pojasnil Bohinc ob tem pa želi osvetliti tudi sporočilo nasilništva. "V seriji se pojavi nasilništvo, kot sem ga doživljal jaz, ko sem odraščal v 90. letih in upam, da bodo mladi videli, da morajo o tem spregovoriti. Da tisti, ki so žrtve, niso ničesar krivi in da se mora nasilnežu zoperstaviti, da se nasilje zatre," je še zaključil. Čeprav je tematika v knjigi bolj poudarjena kot v seriji, vseeno upa, da bo sporočilo prišlo do gledalcev.

Režiser Filip Jembrih Jandras o tem, kako je bilo snemati s tako mladimi igralci